Ali ti delaš najbolje, kar znaš?
Spet le malo razmišljam … razmišljam, kaj se dogaja, zakaj vse to.
Že nekaj dni ali celo tednov se mi zastavlja vprašanje, ali res vsi ljudje delajo najbolje, kot znajo. Da niso hudobni? Pa res čisto vsi? In da skupina ljudi dela najbolje, kot zna? Da vlada, organizacije, skupine … skupaj ogromno ljudi delujejo in se odločajo, kaj je prav za vse nas in kaj ni prav. Ali res delujejo po svojih najboljših močeh? Ali je morda še kdo nad njimi in želi vladati celemu svetu in … dela najbolje, kot zna? Tudi skozi zgodovino so ljudje sledili Rimskemu imperiju, Aleksandru Velikemu, Hitlerju. Ali so ti ljudje delali najbolje, kot so znali?
Sprašujem se tudi o mučenju otrok, izkoriščanju, zapiranju, izvajanju eksperimentov in še o mnogo čem drugem. Ali ljudje oziroma skupine ljudi, ki to počnejo, delajo najbolje, kar znajo?
In potem še ena aktualna tema – cepivo. Slej ko prej bomo dobili novo cepivo in obvezno se bo cepiti. Ali človek, ki izumi cepivo, ve, da ni ustrezno, da ima ogromno stranskih učinkov, da povzroča slepoto in da spodbuja rast rakavih celic? Pa tudi če pogledam malo širše, ugotovim, da ima vsako zdravilo stranske učinke. In ozirajoč se na to, se spet zastavlja vprašanje, ali delajo po svojih najboljših močeh, če svetu ponudijo mučenje in počasno umiranje.
Pravzaprav ima vsako dejanje, ki ne deluje harmonično, stranske učinke. Tako je tudi z našim telesom in z našim življenjem. Ali mi sami delujemo najbolje, kot znamo? Ali se do svojega telesa, svoje družine, prijateljev, okolice obnašamo najbolje, kot znamo?
In nato se spomnim, da je mati Terezija delala najbolje, kot je znala, in tudi samomorilski napadalec je delal najbolje, kot je znal – a žal v tistem trenutku ni znal drugače.
In pridem do zaključka, da delamo najbolje, kot znamo, da zadovoljimo lastne potrebe..
Hvaležni smo lahko, da imamo »zdravo glavo« in da lahko razmišljamo z njo oziroma presodimo, da najbrž nekaj, kar govori 1000 ljudi, ni stoodstotno res. In mi slepo sledimo. Sledimo kot ovčke. Postavljajo nas v kot in nas delajo nemočne. Zakaj si to dovolimo?
A treba se je zavedati, da na koncu vedno zmagajo dobro, mir in ljubezen. Samo od nas, nas samih je odvisno, kaj bomo širili in katere potrebe bomo zadovoljevali. Danes se lahko odločimo za strah, sovraštvo, jezo ali za mir, ljubezen in svobodo. Jaz verjamem v dobro in da ljudje delamo najbolje, kot znamo, da smo zmožni biti vsak dan boljša verzija sebe in doprinašati vesolju, zemlji, naravi, sebi dobro.
Iz knjige Šepet življenja, ljubezen in medsebojni odnos Marjetke Perme (stran 37):
“Ljudje niso hudobni, temveč le počnejo najbolje, kar v danem trenutku zmorejo in znajo glede na svoje pretekle izkušnje, znanja in stanje, v katerem se tisti hip nahajajo. Če bi zmogli in znali drugače, bi ravnali drugače. Pa ne zmorejo in ne znajo. Vsaj v tistem trenutku ne. Ne vznemirjajte se, za njihove omejitve in nezmožnost gre, ne za vas. Tudi vi ste verjetno kdaj jezni. Tudi vi ste verjetno kdaj neprijazni. Tudi vi verjetno kdaj povzdignete glas. Ampak ali to storite zato, ker bi resnično želeli komu nekaj žalega? Ne! Ampak zgolj zato, ker je to najbolje, kar tisti hip zmorete. Tudi z vsemi drugimi je tako, le da so njihove zmožnosti verjetno drugačne od vaših. Ni razloga za jezo, razočaranje ali nemir, ne glede na to, kaj počnejo ljudje okrog vas.”
In še enkrat pridem do zaključka – zadovoljevanje lastnih potreb. Zato razmišljajmo s svojo glavo in razmišljajmo o svojih potrebah ter željah.
Hvala in pozdrav, Tamara


Morda vam bo všeč tudi

Skok na Gorenjsko
17. marca, 2018
Roda de Bera – mesto v Španiji
14. decembra, 2017